ANGELOVA OBLJUBA

Na četrto adventno nedeljo beremo evangelij o angelovem oznanjenju Mariji, kakor nam ga prikazuje evangelist Luka. Na božično skrivnost gleda skozi oči matere, ki bo rodila otroka. Marija je preprosto nazareško dekle. Nekega dne jo obišče angel Gabrijel in ji oznani, da bo spočela otroka, ki »Bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega« (prim. Lk 1,32). Marija se prestraši, a angelu kljub temu zaupa in se z njim pogovori.
Tako angeli prihajajo tudi k nam, vendar smo komaj pripravljeni na njihovo besedo spremeniti vse svoje življenje. Marija pa sprejme Božjo obljubo. Prav zato je Marija prapodoba resnično verne žene, po njej prihaja na svet novo življenje.
Božič je izziv tudi za nas, da bi zaupali pogosto tako tihim angelskih spodbudam. Ta obljuba velja tudi nam: če zaupamo angelovi besedi, bo Bog tudi nas prerodil. V Nas želi prebuditi resnično in pravo, enkratno podobo, ki si jo je Bog za nas zamislil.
Morda težko verjameš, da Bog želi tudi v tebi ustvarjati nekaj novega, saj si prepričan/a, da tega nisi vreden/na. Toda tudi zate velja: za Boga ni nič nemogoče; postajal boš Božji otrok, ki bo odgovarjal/a prvotni zamisli Boga o tebi.

Po: A. Grün, Blagoslovljen božič

Misijon v goriških župnijah se končuje, nadaljuje se v župljanih in v občestvu.

Cerkev ovenča sklep tudi s popolnim odpustkom, ki ga prejmejo udeleženci misi-jona z zakramentalno spravo z Bogom in Cerkvijo. Morda je to za koga presenečenje, za drugega pa dovolj slovesen sklep misijonskega dogajanja v župnijah.
In kakšen bo prvi dan po misijonu? Kakor nov dan velikonočnega jutra. Odložili smo dela teme in si nadeli orožje svetlobe. Osebni sklep za praktično življenje po misijonu, ki je nastal ob razmišljanjih na posameznih srečanjih na misijonu, je tudi sad molitev in milosti ob sklepu. Na zunaj se lahko misijon presoja statistično, na znotraj, v dušah, pa bodo sadovi vidni ob žetvi.
Ni potrebno preštevati molitev, ki smo jih izročili Gospodu ob Evharistični navzočnosti; žito vsejano v razrahljano zemljo bo v zemlji odmrlo in ob času prineslo obilen sad.

p.Peter

KAKO NAJTI MESIJA

 Preteklo nedeljo nas je Božja beseda popeljala v staro zavezo, kjer Bog po preroku Izaiju naroča: »Tolažite, tolažite moje ljudstvo. Govorite Jeruzalemu na srce in mu kličite, da je dokončana njegova tlaka, da je poravnana njegova krivda. Razodelo se bo Gospodovo veličastvo in vse človeštvo ga bo videlo.«
Na to drugo adventno nedeljo pa je prav, da pogledamo v svoje srce, če smo te besede vzeli s seboj za popotnico skozi ta misijon in adventni čas, ko resnično pričakujemo Gospoda.
Danes smo prisluhnili začetku Markovega evangelija o Jezusu Kristusu, Božjem Sinu, Mesiju, Maziljencu.
»Našli smo Mesija,« je vzkliknil apostol Andrej. Najti Mesija, Kristusa, Božjega Sina, in verovati vanj – ali pa ga odkloniti in zgrešiti – ob tem se ni določala le usoda judovskega naroda, ob tem se v globini odloča usoda vsakega človeka.

In kako najti Mesija?

Naj nam za danes zadostuje en sam napotek. Daje nam ga Janez Krstnik, zadnji prerok stare zaveze, ki že stoji na pragu nove zaveze in je mnogim pokazal pot do Kristusa. O sebi pa je rekel: »On, Mesija, ki pride, je močnejši in večji od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklonil pred njim in odvezal jermen njegovega obuvala.«
Brez te iskrene ponižnosti, ki jo želi tudi od nas, Mesija nikakor ni mogoče najti.
Pristna, ponižna vera, odprtost delovanju Svetega Duha in zaupanje v Jezusa, ki želi biti blizu vsem, nam lahko pomaga, da lažje spoznavamo njegov nauk – veselo oznanilo – ter ga širimo med ljudi.
Smo v misijonu, ki je lahko lepa življenjska priložnost, da ga v drži ponižnosti prepoznamo. Če se bomo odzvali povabilu, ki ga je širil že Janez Krstnik, ter se prepustili delovanju Svetega Duha po krstu, bo veselo oznanilo v nas v polnosti zaživelo.       

STOPAMO V VELIKO PRIČAKOVANJE – V PRAVI ADVENT

Na kaj pomislite, ko slišite besedo “advent”?
Na brezštevilne lučke?
Na tone daril?
Na mrzlično tekanje po nabasanih trgovinah?
Mogoče na postavljanje jaslic?
Ali pa na nek poseben občutek v zraku, kot da bi nekaj pričakovali?



Na Jezusa.  

Advent pravzaprav obstaja zaradi Jezusa. On je tisti, ki ga čakamo. On je tisti, ki nas čaka. Zato hočejo vse lučke po naših ulicah kazati na Njega, ki je Luč sveta. Vsa darila, ki jih dajemo in prejemamo, na najlepši Dar, ki nam ga Bog naklanja. In vsa naglica naših poti na naglico pastirjev, modrih, celo samega Jožefa in Marije, ko so pričakovali prihod Božjega Sina. Ta advent te vabimo, da se tudi ti osredotočiš na Jezusa. Prosi ga, naj ti okrepi zaupanje in vero vanj.
Tako bo lahko po tebi spregovoril tudi tvojim bližnjim. Pred nami je Novogoriški misijon, ki ga bomo začeli v petek, na Marijin praznik. Prav zato se bomo povzpeli na Sveto Goro in skupaj z vsemi misijonarji, duhovniki in škofom prosili Marijo da nas spremlja skozi misijon in da postane naše življenje en sam ADVENT.
Radi bi, da bi veselo sporočilo o misijonu doseglo čim več ljudi, zato te prosimo za pomoč. Najprej te prosimo za molitev. Molitev je pri oznanjevanju ključna, saj odpira še tako zaprta srca. Predlog družinskega bogoslužja:

Predlog družinskega bogoslužja:

 1. Prižgemo svečko na adventnem venčku (to naredi očka).
2. Se pokrižamo: »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.«
3. Lahko zapojemo adventno pesem.
4. Preberemo odlomek iz Svetega pisma.
5. Preberemo zgodbo iz »adventnega koledarja« in se z otrokom pogovorimo.
6. Zmolimo molitev »Angel Gospod je oznanil Mariji…« ali desetko rožnega venca.
7. Zaključimo z večerno molitvijo: »O Jezus, blagoslovi me« in obudimo kesanje.
8. Na koncu drug drugega pokrižamo.
V času misijona bo vsak večer zazvonil misijonski zvon ob 20.uri. Takrat se vsi v župniji združimo v skupni molitvi za blagoslov misijonu. Misijonsko svečko, ki jo vsak večer prižgemo, postavimo v adventni venček, ki naj nas poveže v eno veliko Božjo družino.