ZAPOVEDI

»Kajti ta zapoved, ki ti jo danes dajem, zate ni pretežka in ti ni predaleč.
Ni na nebu, da bi mogel reči: ›Kdo se bo za nas povzpel v nebesa, da nam jo prinese in jo dá slišati, da jo bomo mogli izpolníti?‹
Tudi ni ónkraj mórja, da bi mogel reči: ›Kdo se bo za nas odpravil čez morje, da nam jo prinese in jo dá slišati, da jo bomo mogli izpolniti?‹
Kajti prav blizu tebe je beseda, v tvojih ustih in v tvojem srcu, da jo lahko izpolnjuješ« (5 Mz 30,11–14)                    5 Mz 30,11–14

           Ta nesrečna zvijačnost, žal marsikdaj uspešna, da so enačili Cerkev z državo in dosegli, da je krščanska morala postala državni zakon, je ustvarila mišljenje, da je predlog krščanskega življenja zakon, ki nam je vsiljen od zunaj.
Posledica: zakonu, ki nam ga kdo vsiljuje od zunaj, se je dobro upreti, ker omejuje svobodo. V resnici pa Božji zakon ni postavljen od zunaj; ni opeka, ki pade na glavo.
Izhaja iz človekove notranjosti in razodeva tisto, po čemer v največji globini hrepeni človekovo srce in kar išče, da bi doseglo resnično svobodo.  

Krščanske morale nikoli ni mogoče vsiljevati. Treba jo je izbrati.

Moralna vzgoja ne pomeni vcepljati drugemu človeku  navado, da bo izpolnjeval zakone.

Z moralno vzgojo se človek vadi, da se nauči prisluhniti najbolj resničnim in prvobitnim potrebam svojega bitja.

                        Po: T. Lasconi, 365 + 1 dan s Tebo

HODI ZA MENOJ

Nekomu drugemu pa je Jezus rekel: »Hôdi za menoj!«
A ta je dejal: »Gospod, dovôli mi, da prej grem in pokopljem svojega očeta.«  Rekel mu je: »Pústi, naj mrtvi pokopljejo svoje mrtve, ti pa pojdi in oznanjaj Božje kraljestvo!« Spet drug mu je rekel: »Hodil bom za teboj, Gospod, a dovôli mi, da se prej poslovim od svojih domačih.«
Jezus pa mu je rekel: Nihče, kdor položi roko na plug in se ozira nazaj, ni primeren za Božje kraljestvo«(Lk 9,59–62).

Gospod Jezus,
postavljaš nam vsakodnevne izzive.
Tudi mi bi želeli hoditi za teboj,
a hitro pademo v nezaupljivost
ali dajemo prednost našim
(zate nepomembnim)
vsakodnevnim opravilom.
daj nam moči,
da bo naš korak za teboj odločen,
da se ne bomo ozirali nazaj,
temveč pogumno stopali naprej.
Blagoslavljaj našo pot
in vlivaj nam zaupanja. Amen.    

»Nihče si te časti ne jemlje sam, ampak ga kliče Bog« (Heb 5,4).
Ni že poklican, kdor se sam ponuja, poklican je, kogar Jezus Kristus kliče.

V IMENU OČETA IN SINA IN SVETEGA DUHA

Bog Oče, čelo predstavlja moj razum, mojo sposobnost izbiranja, mojo voljo in mojo svobodo, po kateri sem tvoja podoba. Za čelom se porajajo in rastejo moje misli, moji načrti, moje odločitve. Bog Oče, polagam te na svoje čelo, da bo moje življenje takšno, kot si si ga zamislil ti.
Bog Sin, Jezus, moj brat, prsi predstavljajo moja čustva: sposobnost ljubiti Očeta, kakor si nas ti učil, veselje, da gremo za teboj kot svojim Učiteljem; prizadevanje, da ljubimo druge, kot si ti ljubil nas. Bog Sin, Jezus, moj brat, polagam te v svoje prsi, da bodo moja čustva vedno utemeljena v tebi.
Bog Sveti Duh, ramena predstavljajo moj dejavnost, moč, ki podpira moje izbire in moje odločitve, moje obveznosti in moje napore, ki jih terja pravo življenje. Bog Sveti Duh, polagam te na svoja ramena, da mi ne bo manjkala tvoja pomoč, da razumem Jezusa in živim tako, kot je živel on.
Oče, Sin in Sveti Duh, polagam vas v svoje življenje in vam ga izročim. Amen.

 T. Lasconi, Zakladnica molitve     BESEDE NISO NITI POTREBNE, DOVOLJ JE, DA SEM PRED NJIM

Pogled se ustavi na Jezusu, ki je v koščku kruha pred menoj. Preplavlja me mir, objema toplina,poglablja se prijateljstvo in vso svojo nemoč prepuščam ljubečemu objemu. Morda je težko verjeti, da je adoracija ali češčenje Najsvetejšega nekaj tako preprostega in učinkovitega. Vsi smo poklicani k adoraciji. kadarkoli imamo nekaj časa, pristopimo k molitvi in k adoraciji.
Češčenje Najsvetejšega je privilegiran prostor, kjer si lahko vzamemo čaš za zrenje skrivnosti, se prepustimo prevzeti nori ljubezni, ki jo evharistija skriva in razkriva obenem. Kar se vidi je košček kruha. To, česar se ne vidi, je živi Kristus.
»Med vsemi oblikami pobožnosti je češčenje evharističnega Jezusa prva za zakramenti; Bogu je najljubša, nam pa najkoristnejša,« je zapisal Alfonz Ligvorij. Adoracija je čas, ko smo preprosto z Jezusom, iz oči v oči.

»... Da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal«(Jn 17,21).

 Vstali vas osvobaja od tega, kar vam preprečuje, da bi živeli v veri; da bi živeli v miru z drugimi, v resnici, v edinosti, v odpuščanju, v ljubezni.
On polaga v vas svoje božje življenje in svojo moč prenove.
Pojdite na ceste sveta, v svoje družine, v svoja mesta, v svoje šole, da boste na neki način zakrament Božje ljubezni pri vsakem izmed vaših bratov in sester, da bi svoje življenje sprejeli Odrešenika. To je skrivnost sreče.
sv. Janez Pavel II.

SMO V DEVETDNEVNICI PRED BINKOŠTMI, DA SKUPAJ PROSIMO