ZGODI SE

Dejstvo je, da je že čisto na začetku človeškega rodu, takoj po padcu prvega človeka v greh, Bog napovedal zmago nad grehom, zmago nad satanom, to zapeljivo in lažnivo kačo. Napovedal je skrivnostno ženo, po kateri se bo to zgodilo: »Sovraštvo bom naredil med teboj in ženo ter med tvojim in njenim zarodom. On ti bo glavo strl« (1 Mz, 3,15).

Ta napoved se je v različnih oblikah ponavljala skozi vso Staro zavezo. Omenimo samo eno od takih značilnih napovedi. Oholemu kralju Ahazu, ki je ošabno zavrnil znamenje Božje pomoči, katero mu je po preroku Izaiju ponudil Bog, je prerok napovedal: »Gospod sam vam bo dal znamenje: Glej, devica bo spočela in rodila sina, ki mu bo dala ime Emanuel«, kar pomeni »Bog z nami« (Iz 7,14).        
Te Božje napovedi so se uresničile prav v Mariji, skromni, verni in dotlej neznani nazareški deklici, ki jo je Bog izbral za orodje svojega odrešenjskega načrta. K njej je poslal angela, ki naj ji sporoči to veliko in veselo novico, da bo rodila otroka, ki bo obljubljeni Mesija, še več, ki bo Božji Sin.

Po: J. Kužnik, V Marijini šoli – Veseli del

 

 

 Na poti adventnega časa sveti Brezmadežna Marija kot zvezda, ki je 'znamenje trdnega upanja in tolažbe'.
Da bi prišli do Jezusa, prave luči, sonca, ki je pregnalo vse temine zgodovine, potrebujemo luči, ki so nam bliže. To so človeške osebe, ki odsevajo Kristusovo luč in razsvetljujejo pot, ki jo moramo še prehoditi.
In katera oseba sveti bolj kot Marija? Kdo je lahko za nas bolj zvezda upanja, kot je ona, jutranja zarja, ki je napovedala dan odrešenja?                                  

Benedikt XVI

 

 

 

Nedelja Karitas

Nedelja Karitas nas vabi, da bi znali vsak dan uzreti stisko ljudi okrog nas. Slednja ni vedno le materialna; morda je katera druga mnogo večja od te. Bodimo vsi delivci dobrega v svetu, v katerem živimo. Topla in spodbudna beseda, okrepljena z iskreno molitvijo za sočloveka, mnogokrat naredi že veliko. Vselej pa smo poklicani, da po svojih močeh, pomagamo tudi materialno.

Predlog družinskega bogoslužja v adventu:

1. Prižgemo svečko na adventnem venčku (to naredi očka).
2. Se pokrižamo: »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.«
3. Lahko zapojemo adventno pesem.
4. Preberemo odlomek iz Svetega pisma.
5. Preberemo zgodbo iz »adventnega koledarja« in se z otrokom pogovorimo.
6. Zmolimo molitev »Angel Gospod je oznanil Mariji…« ali desetko rožnega venca.
7. Zaključimo z večerno molitvijo: »O Jezus, blagoslovi me« in obudimo kesanje.
8. Na koncu drug drugega pokrižamo.

BODITE BUDNI,

Vsi govorimo, da tako, kot živimo, ne gre več, stroka in zdrava kmečka pamet sta si edini v tem. In vsi se seveda strinjamo s tem, da je vsega preveč, delamo pa povsem enako, ničesar ne spremenimo.
To je hudo. Čeprav vemo, da gremo v prepad, četudi nas vprašanja našega časa bolijo in opozarjajo, rinemo naprej kot trmasti osli, pijani od lučk, daril in kuhančka. Res je, problemi so nekaj težkega, toda edino s problemi vemo, kje smo in kam smo v resnici namenjeni.

DA BOSTE PRIPRAVLJENI

 Advent je tu, čas prižiganja luči v temi. Največja tema je človekova neumnost.
Letos za razliko prvo svečo prižigamo tam, v lastni neumnosti. Pustimo si videti probleme, ne utopimo jih v spektakularnosti. Bolelo bo, ko se bomo gledali v zrcalu, in v tej bolečini bo na poti našega življenja veliko svetleje. Človekova glavna hudobija ni toliko v tem, da naredi nekaj slabega, ampak veliko bolj to, da poskuša slabo prikazati kot nekaj dobrega.