SAMO EDEN OD DESETIH

Ozdravljenih je bilo deset, zahvalit pa se je prišel samo eden. Nad brezbrižnostjo devetih smo začudeni.
Hvaležnost nam odpira oči za lepo in dobro v tem težkem, osamljenem in krutem življenju. Hvaležnost nam daje razumeti, da tudi te težke stvari potrebujemo. Da so dobre, čeprav niso prijetne.
Zato je tako pomembna. Da se počutim obdarjen, in sicer z vsako stvarjo, ki mi jo daje Bog. Da se počutim ljubljen vedno, tudi v temi in preizkušnji.
Zato je veren človek najprej hvaležen človek. Kdor ni hvaležen, tudi veren ne more biti, ker je šele hvaležnost tista, ki Boga dela Boga; priznava njegovo dobroto in mene kot tistega, ki ga Bog ljubi. To je, kar rešuje človeka. 

 V mesecu oktobru obudimo molitev rožnega venca

Dejstvo je, da so mnogi rožni venec molili in ga še vedno molijo. Resda je tudi ta vrsta molitve doživela svojo krizo, a jo je verjetno že prebrodila.
V oktobru, mesecu rožnega venca, bi lahko verne družine poživile to vrsto molitve. Najprej preprosto tako, da bi jo molile, morda večkrat kot sicer ali vsaj enkrat na teden, če je doslej sploh ni. Za začetek zadostuje že vsaj kakšna desetka.
Rožnemu vencu namreč pravijo »kratek evangelij«. In gotovo je njegova moč prav  v tem, da nas vrača k dogodkom iz Jezusovega življenja. Zato je pomembno, da si prikličemo pred oči evangelijski dogodek.
K zbrani molitvi bo zelo pripomoglo, če bomo vsako desetko izmolili za neki konkreten namen, ki jih v družinskem, osebnem in verskem življenju prav gotovo kar mrgoli …
Dejstvo je, da je že ena sama desetka lahko bogato molitveno, tako osebno kot družinsko, doživetje. Na vsak način se izogibajmo hitenju in drdranju. Urimo se v premišljevanju in poglabljanju v skrivnost – le tako bomo dosegli iskrenost, ponižnost in namen same molitve.

 Vital Vider