»GLEJTE, JAGNJE BOŽJE, KI ODJEMLJE GREH SVETA!«

Janez Krstnik je pridigal, da je nebeško kraljestvo blizu, da se bo Mesija kmalu razodel in da se je potrebno pripraviti, spreobrniti in se pravično obnašati.
In prišel je ta trenutek. Jezus se je pojavil na obali reke, med ljudmi, med grešniki. Jezus je Mesija, da sprejme nase greh sveta.
Takega ga je Janez pokazal ljudem in svojim učencem.
Ta dogodek je odločilen! Pomemben je za našo vero in je tudi pomemben za poslanstvo Cerkve.
Cerkev je namreč v vsakem času poklicana delati to, kar je storil Janez Krstnik, ljudstvu pokazati na Jezusa rekoč: ‘Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta!’ On je edini Zveličar, On– med grešniki, a je On, On, nihče drug ni močnejši, On je!
‘Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta!
To so besede, ki jih duhov-niki ponavljamo vsak dan med mašo, ko ljudstvu pokažemo kruh in vino, ki sta postala Kristusovo Telo in Kri.
To  dejanje predstavlja vse poslanstvo Cerkve, ki ne oznanja sebe samo,, ampak oznanja Kristusa. Kajti samo On je, ki rešuje ljudstvo greha, ga osvobaja in ga vodi v deželo življenja in resnične svobode. Toda, ali vsi pričujejo o Jezusu?
Janez je pričeval in celo s prstom pokazal na Jezusa.
Nekateri Janezovi učenci, ki so slišali to pričevanje, so takoj šli za Jezusom.   Toda zakaj so srečali Jezusa? Ker je obstajal pričevalec, ker je bil neki človek, ki je pričeval o Jezusu.
Tako se dogaja tudi v našem življenju. Biti kristjan pomeni predvsem pričevati o Jezusu.
In to je tisto, kar so storili apostoli. Ker so pričevali o Jezusu, se je krščanstvo razširilo po celem svetu.
Vendar pa apostoli niso opravili nekega tečaja, da bi postali pričevalci o Jezusu. Sledili so navdihu Svetega Duha, ki so ga čutili v sebi, in temu so ostali zvesti. Kako se bodo starši zagovarjali pred Bogom, če ne bodo svoje otroke  vzgajali v veri?