Nedelja Karitas

Nedelja Karitas nas vabi, da bi znali vsak dan uzreti stisko ljudi okrog nas. Slednja ni vedno le materialna; morda je katera druga mnogo večja od te. Bodimo vsi delivci dobrega v svetu, v katerem živimo. Topla in spodbudna beseda, okrepljena z iskreno molitvijo za sočloveka, mnogokrat naredi že veliko. Vselej pa smo poklicani, da po svojih močeh, pomagamo tudi materialno.

Predlog družinskega bogoslužja v adventu:

1. Prižgemo svečko na adventnem venčku (to naredi očka).
2. Se pokrižamo: »V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.«
3. Lahko zapojemo adventno pesem.
4. Preberemo odlomek iz Svetega pisma.
5. Preberemo zgodbo iz »adventnega koledarja« in se z otrokom pogovorimo.
6. Zmolimo molitev »Angel Gospod je oznanil Mariji…« ali desetko rožnega venca.
7. Zaključimo z večerno molitvijo: »O Jezus, blagoslovi me« in obudimo kesanje.
8. Na koncu drug drugega pokrižamo.

BODITE BUDNI,

Vsi govorimo, da tako, kot živimo, ne gre več, stroka in zdrava kmečka pamet sta si edini v tem. In vsi se seveda strinjamo s tem, da je vsega preveč, delamo pa povsem enako, ničesar ne spremenimo.
To je hudo. Čeprav vemo, da gremo v prepad, četudi nas vprašanja našega časa bolijo in opozarjajo, rinemo naprej kot trmasti osli, pijani od lučk, daril in kuhančka. Res je, problemi so nekaj težkega, toda edino s problemi vemo, kje smo in kam smo v resnici namenjeni.

DA BOSTE PRIPRAVLJENI

 Advent je tu, čas prižiganja luči v temi. Največja tema je človekova neumnost.
Letos za razliko prvo svečo prižigamo tam, v lastni neumnosti. Pustimo si videti probleme, ne utopimo jih v spektakularnosti. Bolelo bo, ko se bomo gledali v zrcalu, in v tej bolečini bo na poti našega življenja veliko svetleje. Človekova glavna hudobija ni toliko v tem, da naredi nekaj slabega, ampak veliko bolj to, da poskuša slabo prikazati kot nekaj dobrega.