ALI TUDI MI OBSOJAMO?

Farizeji so počeli podobno, kot zelo pogosto počnemo tudi mi: poudarjamo kot najpomembnejše tiste stvari, ki jih mi počnemo, jih pa drugi ne delajo. Oblikovali so si torej moralo v skladu s svojimi koristmi in potrebami.
Zdi se mi, da obsojamo farizeje iz evangelija, ker nimajo nikakršnega usmiljenja za napake bližnjega. Pri tem se pa niti ne zavedamo, da pogosto ravnamo tudi mi enako kakor oni. Mi ne mečemo več kamnov proti tistim, ki delajo napake, ker nam to prepovedujejo tudi državni zakoni, opravljamo pa in kritiziramo. Pogosto tega ne delamo zato, ker bi sovražili greh, ki ga je nekdo storil, ampak zato, ker mrzimo grešnika. Ko izpostavljamo in poudarjamo greh drugega, hočemo s tem povzdigovati samega sebe, svojo pravičnost in skoraj »neomadeževano« življenje.
Jezus pa je prišel, da bi nas rešil iz teh naših medsebojnih odnosov, ki jih ne vodi in ne oblikuje ljubezen.
Skrbno poglejmo nase in to s pogledom, s kakršnim nas gleda Bog, in začutili bomo potrebo, da se zatečemo k Jezusu in ga prosimo odpuščanja za sebe, ne pa obsodbe za druge.
Po: p. Raniero Cantalamessa        

»Pozabljam, kar je za menoj, in se iztegujem proti temu, kar je pred menoj, ter tečem proti cilju«  (Flp 3,13-14)

Koliko ljudi, tudi mladih, živi z obrazom, obrnjenim nazaj! To je najboljši način, da zapademo v nostalgijo, ki pristriže peruti, v depresijo, v nesmisel.
Koliko ljudi, zlasti mladih, živi z obrazom, obrnjenim v prihodnost. Toda ne tečejo proti cilju!
To je najboljši način, da zamenjujemo sanje z resničnostjo, da zapademo v ujetništvo različnih vrst bega od resničnosti, da ne maramo sedanjosti in potonemo v nezadovoljnost in naveličanost.
Da bi nam bilo življenje lepo, da bi živeli ustvarjalno, dejavno in delavno, je treba pozabiti preteklost – tudi bližnjo preteklost, tudi včerajšnji dan – se iztegovati proti prihodnosti in teči v sedanjosti; kajti svoj cilj lahko dosežemo samo s sedanjostjo, z danes, s katerim se spoprijemamo s prizadevnostjo, dinamičnostjo, in treba je tudi teči.
Za tako življenje pa je treba imeti takšen cilj in temeljno izbiro, ki bo dajala vsem drugim izbiram enotnost in trdnost in je nikoli ne bo mogla izpodriniti ali potisniti v drugi plan nobena druga izbira. Tak cilj je lahko samo Jezus Kristus.
Po: T. Lasconi, 365+1 dan s teboj

 

 

»UČITE SE OD MENE IN NAŠLI BOSTE MIR SVOJIM DUŠAM«

 

V tem kratkem odlomku se Jezus kaže kot poosebljena modrost. Oče se razodeva po njem in Jezus v sebi uresničuje, kar je Stara zaveza govorila o modrosti. On razsvetljuje preproste. Kakor je rečeno v Sirahovi knjigi, je on tisti, ki vabi ljudi, naj vzamejo nase njegov jarem in njegovo breme, to je njegove nauke, da bi našli počitek.

Jezus gleda množice, ki so utrujene, obupane in brez vodnika, ter jim pravi: “Pridite k meni vsi, ki se trudite in ste obremenjeni, in jaz vam bom dal, da se boste spočili.” Kot pravo poosebljenje modrosti podarja svoj nauk (jarem, breme), o katerem smo brali v “govoru na gori”, ko je ob ponovnem prebiranju postave in prerokov učil, naj jih živimo v polnosti, s pogledom, obrnjenim k Očetu; učil nas je, naj jih živimo kot sinovi, ki ljubijo in se ne čutijo preobremenjeni z razlagami tistih, ki hočejo, naj jih spolnjujejo drugi, sami pa jih niti s prstom nočejo premakniti. Seveda Božjo postavo lahko primerjamo z “jarmom” ali z “bremenom”, vendar je to prijetno in lahko, če jo živimo kot sinovi, kakor jo je živel Sin; v krotkosti in ponižnosti.

Jezus pravi: “Učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen.” Jezus je v svojem obnašanju sam postal majhen med malimi, krotak in ubog, ponižen in preprost. Postavil se je poleg malih, ki jih doživlja kot svojo družino. Hoditi namerava tako, da bo še naprej živel iz vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust. V boju, ki se bo vsak čas začel, bo Jezus zavzel takšno držo.

Po: Galizzi, Evangelij po Mateju

 

Krstni blagoslov otroka

kliče Božji blagoslov

 

na celotno naše življenje 

Usmiljeni Bog naj te blagoslavlja. Naj te vedno varuje s svojimi rokami. Naj te spremlja na vseh poteh, vedno in povsod naj te obdaja s svojo ljubečo in zdravilno bližino.

Bog naj te blagoslavlja in varuje. Nad teboj naj sije njegov ljubeči pogled, da bo v tem svetu žarel tudi tvoj obraz in bo razširjal nekaj tega sijaja, ki si ga bil deležen pri krstu.

Bog naj blagoslavlja vse, kar boš vzel v roke, da bo prinašalo blagoslov tebi in drugim.

Bog naj blagoslavlja tvoje poti, da bi postale poti miru in sprave.

Bog naj blagoslavlja tvoje misli in te napolnjuje s hvaležnostjo za vse, kar ti podarja.

Bog naj blagoslavlja tvoja čustva in naj ti da občutiti skrivnost Božje ljubezni, ki te obdaja in je v tebi kot vir blagoslova za ljudi.

Naj te blagoslavlja in varuje dobri in usmiljeni Bog, Oče in Sin in Sveti Duh. Amen.

 

 

Anselm Grün, Blagoslavljam te